rakaP - Hiralnica
So leta minila, postaral sem se,
starački dom postal neizbežen mi je.
Tam smo sami poznani ljudje,
zato toplo pri srcu in lepo nam je.
Vsi skupaj zdaj na izlete hodimo,
k bartusi, v pinot, povsod po placi zdaj smo.
K šturmi tudi bi radi kdaj šli,
a nas tisti brežiček v kolenih skeli.
Še dobro, da tam park s partizanom stoji.
Tam kratko pavzico privoščimo si,
skadimo enega, dva ali tri.
Kmalu ura je štiri, nazaj se mudi.
Pot je še dolga in treba bo srat,
Dušan nam kuha večerjo prav rad
in sestra nas čaka brez spodnjih gat.
A toda med potjo je veliko pasti,
se treba v pinoji, bartusi vstaviti.
po poti en špricar, dva al pa tri.
Ura je deset in mi smo taman,
večerja je hladna, a jebe se nam.
In tako smo hodili iz dneva v dan.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
