Od otrokove prehrane so odvisni njegovo razpoloženje, delo in utrujenost. V telesu namreč vlada nesprestana bitka s količino glukoze, ki se pojavi kot končni produkt razgradnje ogljikovih hidratov v krvi. Možgani, živčni sistem in mišice nujno potrebujejo glukozo za energijo, vendar je v krvi dovoljena le točno določena količina glukoze. Danes bolje poznamo reakcijo telesa na ogljikove hidrate in nadzorovanje glikemične reakcije. S prehrano, ki je bogata s sladkorji ali ogljikovimi hidrati in ima visok glikemični indeks (beli kruh, beli riž, testenine iz bele moke, koruzni kosmiči, razkuhana hrana ...), in z obilnimi obroki hitro dosežemo previsoko raven glukoze v krvi. Vsak presežek pomeni za trebušno slinavko signal za sproščanje hormona inzulina; ta zniža raven glukoze v krvi ter presežek pretvori v maščobne kisline in triacilglicerole.

Nihanja količine krvnega sladkorja lahko privedejo do slabše odzivnosti, utrujenosti in tiste znane sitnobe lačnega otroka, ki kar hlasta za hrano. Na podlagi naučenega pa znova poseže po hitri potešitvi v obliki sladkih živil. Tako se telo navadi na zares slabe prehranjevalne navadem ki kasneje privedejo do težav s čezmerno telesno težo. Nekteri znanstveniki domnevajo, da nihanje krvnega sladkorja lehko privede celo do astme.

S prehrano, bogato z vlakninami, minerali, vitamini (oreščki, surovo in suho sadje, polnovredni pikoti, žitne ploščice ...), kjer je razgradnja počasnejša, torej z živili z nizkim glikemičnim indeksom, ustvarjamo enakomerno raven glukoze v krvi, brez nepotrebnih presežkov in padcev. Obenem zaradi obilice vitamiov in mineralov v omenjenih živilih, predvsem vitaminov skupine B ter kroma, glukoza laže prehaja v celice.