PREPOROD

Preporod se dogaja po celem svetu pred našimi očmi. Ruši se staro, da se naredi prostor novemu.

Tudi v osebnostni rasti doživljamo preporode. V preporodu se prepletata tako rušenje kot obnavljanje. Rušenje pa seveda nikoli ni prijetno in zabavno.

Predstavljaj si staro hišo, ki se obnavlja. Nekaj že obstoječega in dokaj urejenega se poruši, razmeče, razkoplje, izkoplje, itd ...

Res ni prijeten niti zvok ropotanja bagarjev in vseh mehanizacijskih gradbenih del ob tem, kaj šele pogled na to območje.

Zakaj še ni prijetno rušenje? Ni prijetno, ker se poruši neka navada bivanja. Nekaj utečenega. Spremenijo se samoumnevne vsakodnevne stvari. Nič ni več isto. Svet, ki si ga poznal, se ti naenkrat podre!

A a čar rušenja je, da se porodi nova priložnost.

V času rušenja, sanjaš o narejenem načrtu nove hiše, sanjaš o prenovljenih prostorih in okolici. Navdihujoče in hvaležno strmiš v novo vizijo doma, ki jo v realnosti še ne vidiš. Kajti tvoja realnost je popolnoma drugačna. In to je čarobnost vizualizacije. Videti nekaj, kar ne obstaja vidno s prostim očesom, a videno živi v tvoji domišljiji.

In ko se obnova konča, ostane le majhen spomin na stanje pred obnovo, na obnavljanje in kaos ob tem. Ostane ti nova sedanjost, v kateri z veseljem živiš kot da je bilo vedno že tako.

Tako je tudi pri osebnostni rasti. Če hočeš biti nova verzija sebe, če hočeš biti srečen in svoboden moraš iti čez proces luščenja starega sebe, izkopavanja starih vzorcev, nepodpirajočih prepričanj in zamrznjenih čustev. Pa čeprav so zelo boleča in temačna. Ja, takrat si na čustvenem vlaku smrti! Kaos je okoli tebe in v tebi. A po nevihti vedno posije sonce. Tako tudi tvoja lekcija mine. In čez čas pozabiš, da je kdaj bila.

Po obnovi pa lahkotno zadihaš novo življenje. Nov osvojen nivo notranjega prebujanja ter osebnostne rasti.

Zato pa pogumno v prenovo in preporod svoje sedanje različice sebe!