Dobil sem kazen za nepravilno parkiranje ...

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 8. členu določa, da če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.

Torej se lahko plačila globe rešte tako, da vložite pravno sredstvo in dokažete, da prekrška niste storili. Pri tem naj opozorim, da se je z vprašanjem obratnega dokaznega bremena, ki velja v tem primeru in je »unikum« v našem pravnem prostoru že ukvarjalo Vrhovno in tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in niso odpravili obratnega dokaznega bremena.

Ker so se pojavljala vprašanja o tem ali je zgolj zatrjevanje dejstva, da kritičnega dne niste uporabljali vozila dovolj ali pa je potrebno z gotovostjo dokazati, da prekrška ni storil lastnik vozila, sta Ustavno sodišče in sodna praksa izoblikovali naslednja pravila, ki se jih je vsekakor potrebno zavedati. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-295/05-38 z dne 19. 06. 2008. členu že presodilo, da 1. odstavek 233. člena ZVCP-1 (ki je vsebinsko delno enak sedaj veljavnemu 8-členu ZPrCP) ne določa, da mora obdolženec z dokazi prepričati sodišče o tem, da ni storilec prekrška. Lastniku oziroma imetnik pravice uporabe vozila nalaga, da predloži razbremenilne dokaze, pri čemer zgolj zatrjevanje alibija ne zadošča. Če boste želeli v postopku uspeti, boste morali za svoje trditve predlagati dokaze, ko pa take dokaze predložite, jih mora organ, ki odloča o pravnem sredstvu-načeloma sodišče, v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti ali z njimi izkazujete razumen dvom glede domnevanega dejstva.

Dokaze je potrebno razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti, ki med drugim zahteva, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni dokazana, obdolženca oprostiti. Vendar pa je pomembno navesti, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, vendar pa mora ugoditi dokaznemu predlogu in izvesti dokaz, če je ta materialnopravno in procesno pravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Dokazni predlog mora biti podan določno, pri čemer mora kršitelj navesti, kateri konkretni dokaz naj se izvede, in utemeljiti, katero dejstvo s tem dokazuje. Opisano pa pomeni tudi, da se zgolj z golim zatrjevanjem, da prekrška niste storili, ne boste rešili odgovornosti. V postopku morate aktivno sodelovati, kar pomeni da morate storiti vse, da organu, ki vodi postopek, sam predložite dokaz, ki ga lahko pridobite (na primer verodostojna pisna izjava priče, potrdilo delodajalca o prisotnosti na delovnem mestu, potrdilo o hospitalizaciji in podobno).

Skratka v kolikor vozila v času ko vam je bil izdan plačilni nalog niste uporabljali in niste storili prekrška vložite pravno sredstvo zoper plačilni nalog. Nato pa morate dokazati, da vozila niste uporabljali, kar pa lahko naredite na številne načine, saj nikjer ni določeno kaj je dokaz in kaj ne.

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.