Obrestovanje predplačila

Prispevek se nanaša izključno in edino na potrošniške pogodbe in ne velja v primeru klasičnih gospodarskih pogodb. Vse bolj pogosta je poslovna praksa podjetij in posameznikov, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, da od potrošnikov zahtevajo delno ali celo celotno predplačilo za dobavo blaga ali opravo storitev in celo pogojujejo izvedbo posla s predplačilom.

Takšno poslovanje je predvideno tudi v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot), ki je zato določil, da v kolikor pride do prej opisanega pogojevanja s predplačilom in če do dobave blaga ali oprave storitve pride po prejemu predplačila, je dolžno podjetje ali samostojni podjetnik potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.

ZVPot sicer ne določa kakšna je ta obrestna mera in tudi ne določa obrestno mero katere izmed poslovnih bank upoštevati. Sodna praksa se je postavila na stališče, da je pri tem dovoljeno recimo upoštevati obrestno mero banke, pri kateri ima račun odpro podjetje ali samostojni podjetnik. Pri tem seveda opozarjam, da obrestna mera ni visoka in se prične pri 0,01% letno. Takšne obresti ne pomenijo visokih zneskov in povprečnemu potrošniku bistveno ne zmanjšajo končnega računa, povprečnemu podjetju pa lahko »privarčujejo« kar nekaj denarja.

Vendar pa je potrebno podjetja in samostojne podjetnike opozoriti, da ne gre zgolj za »golo« določilo, ampak za zapoved katere kršitev pomni tudi prekršek po ZVPot. V primeru kršitve pristojni inšpektor izda odločbo s katero naloži kršitelju plačilo obveznosti. ZVPot pa v 77. členu določa, da se z globo od 3.000 do 40.000 € za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne upošteva prej opisanega pravila in ne obrestuje predplačila.