Poslovna skrivnost

Pogovor me je nekako usmeril v razmišljanje o tem, da pripravim serijo prispevkov o tem kako so se določeni instituti spremenili in kako so še vedno zakoreninjeni v naši podzavesti.

Tokratni prispevek govori o poslovni skrivnosti. Direktorji podjetij, družbeniki in podjetniki, ki imajo določena specifična znanja, kontakte, rešitve in inovativne ter edinstvene pristope vedo kako težko je bilo in še vedno bo preprečevanje odtekanja teh poslovnih skrivnosti. Vsekakor pa ni odveč opozorilo vsem, ki ste zaposleni v družbah, da vendarle preberete in se seznanite z internimi akti delodajalca, ki določajo kaj poslovna skrivnost je in tudi z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS), kajti možnosti, da se ukrepa zoper kršitelja je sedaj več. Še posebej zato, ker je ZPosS spremenil Zakon o delovnih razmerjih, ki sedaj v 38. členu določa, da se za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti in da je delavec je odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za tak značaj informacij. Ni pa odveč pripomniti, da ZPosS uvaja tudi civilno kazen, ki je redkost v slovenskem pravnem redu.

ZPosS je dostopen na spletu in si ga lahko prebereta na portalu PIS. Na kratko bom podal par poudarkov zakona. Poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ima tržno vrednost, imetnik poslovne skrivnosti pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Zadnja lastnost je izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Sem pa seveda lahko štejemo tudi delavce.

Pri tem je potrebno poudariti, da za poslovno skrivnost ni moč določiti informacij, ki so po zakonu javne informacije ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Velikokrat se je namreč zgodilo, da so določeni pravni subjekti določali poslovno skrivnost kar povprek.

V primeru kršitve dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti kar pomeni nedovoljeno razkritje, uporabo ali pridobivanje lahko imetnik poslovne skrivnosti s tožbo pri pristojnem sodišču zahteva več različnih načinov odprave kršitve, ki so našteti v samem zakonu, pri čemer velja izpostaviti zahtevke da se prepovejo kršenje in prihodnje kršitve, da se prepove proizvodnja, ponujanje, dajanje na trg ali uporaba blaga, ki je predmet kršitve, ali njegov uvoz, izvoz ali skladiščenje za navedene namene, da se uniči blago, ki je predmet kršitve. ZPosS pa določa še druge možne zahtevke.

Poleg opisanega ima imetnik poslovne skrivnosti tudi pravico do povrnitve škode po splošnih pravilih zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ni s ZPosS določeno drugače. Kršilec je dolžan plačati imetniku poslovne skrivnosti odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, kadar pa tega zneska ni mogoče določiti, pa v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti.

Če je kršitelj storil kršitev namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko imetnik poslovne skrivnosti zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 odstotkov, ne glede na to, ali je zaradi kršitve utrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne. Če je premoženjska škoda večja kot civilna kazen, ima imetnik poslovne skrivnosti pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.