3. tedenski pregled strani Semič v starih cajtih(23.-29.11.2020)

Tudi v Semiču se spominjamo starih časov in polnimo album spominov skupne preteklosti. Poleg pogledov na ulice, stavbe, polja in običaje se spominjamo tudi semiških obrazov. V sodelovanju s stranjo Semič v starih cajtih vam Blaž Kočevar enkrat tedensko predstavlja novo zgodbo Semičana ali Semičanke, ki je v okolici pustil pečat. Ne govorimo zgolj o uradnikih, pač pa o preprostih ljudeh, ki so se zasidrali v srca in spomin domačinov. Vabljeni k prebiranju dogodivščin naših prednic in prednikov na strani Semič v starih cajtih.

Svoje stare semiške fotografije nam lahko pošljete na e-poštni naslov [email protected] ali pa jih preprosto pripnete na stran.

Česa smo se Semičani spomnili v preteklem tednu? Izbiro fotografij najdete spodaj.

Naslovno fotografijo Folklorne skupine Semiška ohcet v Zagrebu leta 1967 sta prispevala Jelka in Miro Kočevar.

Fotografija 2: »Gospon Balta«. Peter Balta je bil vojvodinski Madžar, po poklicu klepar. Vrsto let po drugi svetovni vojni je živel v Semiču. Na hišah je montiral ali popravljal žlebe in pločevinaste strehe. Ko je ostarel, je gospodinjam popravljal preluknjane lonce, vinogradnikom pa pokvarjene bakrene nahrbtne škropilnice. Ko mu je ženska prinesla v popravilo posebno poškodovan lonec jo je spomnil: »Ova radnja oče i vino!« Gospodarju, ki se ni strinjal z računom za popravljeno škropilnico, pa je zagrozil: »Ova tvrda ruka, koja radi sa željezom, izbije ti zube!« Avtor besedila je Blaž Kočevar, prispeval je tudi fotografijo.

Fotografija 3: Semiške sokolice leta 1932. Fotografijo je prispevala družina Črne iz Vavpče vasi.

Fotografija 4: Semiški osnovnošolci z učiteljem športne vzgoje Obradom Obradovičem na športnem tekmovanju v Črnomlju pred šestdesetimi leti. Fotografijo in opis sta prispevala Miro in Jelka Kočevar.

Fotografija 5: Zborovanje na Mirni gori ob ruševinah cerkve sv. Frančiška kmalu po 2. svetovni vojni. Fotografija je last družine Bukovec iz Kota.

Fotografija 6: Poročna fotografija Franca Pašiča in Marije Fuks, leto fotografiranja je žal neznano. Prispevala jo je družina Črne iz Vavpče vasi.

Fotografija 7: Lojze Željko - Starc iz Sel pri Semiču, fotografiran 26. aprila 1980. Prva harmonika Semiške ohceti, s semiško folklorno skupino je nastopal na mnogih odrih, tudi v tujini. Fotografijo je prispevala M. Jakša iz Vavpče vasi.

Fotografija 8: Mirko Škrinjar, vojak starojugoslovanske vojske, fotografiran leta 1938. Leta 1942 so ga pri kulturnem domu v Semiču ustrelili Italijani. Za spomin se zahvaljujemo M. Jakša iz Vavpče vasi.

Fotografija 9: Folklorna skupina Semiška ohcet na prireditvi Vinkovačka jesen. Fotografija je nastala leta 1973. Hvala, M. Jakša iz Vavpče vasi, za spomin.

Fotografija 10: September, leto 1961. Družina Tessari pred svojo domačijo v Sredgori. Vas je bila skorajda v celoti požgana, a je družina vztrajala in dom zapustila šele leta 1965. Člani družine Tessari so bili zadnji prebivalci te vasi. Fotografija je last družine Tessari iz Kota

Fotografija 11: »Tacetova plehmuska«. Iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je znana Tacetova godba, ki je bila ustanovljena leta 1976, vodil pa jo je Albin Golobič — Tace. Čeprav je bilo zanimanje za Tacetovo godbo veliko, je zaradi neusklajenih mnenj glede imena razpadla že čez dve leti. Vir besedila: bilten ob 10. obletnici godbe na pihala Semič. Za spomin se zahvaljujemo Tadeji Tomaževič

Fotografija 12: Ob koncu tedna so se leta 1957 semiške družine zbrale na pikniku v Mladičkem brezju. Fotografija je last M. Jakša iz Vavpče vasi.

Fotografija 13: Študentski indeks Lojzeta Krakarja, pesnika, prevajalca, urednika, literarnega zgodovinarja in esejista. Rodil se je 21. februarja 1926 v Semiču v Beli krajini, umrl 24. decembra 1995 v Ljubljani. Pesnik je o sebi rekel: »Svojo pot najraje hodim sam«. Leta 1977 je bil dobitnik Prešernove nagrade za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu, leta prej pa je že bil prejemnik nagrade Prešernovega sklada. Avtor besedila je Boris Grabrijan, fotografija je last Bože Krakar Vogel.

Fotografija 14: Prepoznavni znak semiškega jedra, cerkev sv. Štefana, fotografirana pred letom 1935.

Fotografija 15: Nekoč je veljala navada, da semiški osnovnošolci ob 1. maju, prazniku dela, obiščejo podjetja. Tako je leta 1966 nastala spodnja fotografija. Iskro in njenega direktorja, Franca Koširja, so obiskale (od leve proti desni): Lučka Lah, Mojca Kočevar in Silva Bedek.
Avtor besedila in lastnik fotografije je Zvonko Pustavrh. Vir: kamra.si.

Če ste mogoče zamudili 1. in 2. pregled tedna, ju najdete tukaj:

2. tedenski pregled strani Semič v starih cajtih (16. - 22.11.2020)

Tedenski pregled strani Semič v starih cajtih (9.-15.11.2020)