Delitev solastnine v nepravdnem postopku

Opisano problematiko ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) in Stvarnopravni zakonik (SPZ). Vsak izmed solastnikov lahko predlaga delitev solastnine. Pri tem je skrajni ukrep civilna delitev stvari. V skladu z določi SPZ in ustaljeno sodno prakso je primarna civilna delitev stvari. Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, ki v klasičnem smislu pomeni sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Samo če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

Sodišče opravi prodajo stvari v postopku za delitev stvari in sicer po določbah 10. poglavja ZNP, če to predlagajo vsi solastniki, najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o tem, da se opravi civilna delitev. Po preteku tega roka lahko predlaga vsak udeleženec na podlagi prej opisanega sklepa, da se postopek prodaje nadaljuje po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) o izvršbi na nepremičnine (javna dražba idr.)

Sodišče pri tem ne odloča in niso možni nikakršni zadržki oziroma pridržki. Nepremičnina se proda prosta oseb.

ZNP določa, da skupne stroške krijejo vsi udeleženci. Kaj so skupni stroški odloči sodišče zagotovo pa so to stroški ustreznega sodnega izvedenca, ki mora biti angažiran, da se ugotovi vrednost nepremičnine. Najprej vse stroške krije predlagatelj, ki mora tudi založiti predujem, nato pa sodišče odloči kolikšni del in katerih, če sploh katerih mu morajo povrniti ostali udeleženci postopka.

Sodna taksa je procesna predpostavka. Če ni plačana sodišče o predlogu ne bo odločalo. Višina sodne takse je za postopek delitve odvisna od vrednosti spornega predmeta, kakor to določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1).