Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Da so sploh lahko začeli gradnjo doma, so morali najprej zbrati denar. Denar so zbirali kot prostovoljne prispevke pri članih in nečlanih. V začetku je imel skrb za zbiranje denarja metliški električar, Čeh Stavelj Ludovik. Ti denarni prispevki so bili kaj različni. Kdor ni mogel ničesar prispevati, se je obvezal, da bo nekaj dni pomagal z delom pri gradnji. Iz zapisnikov se vidi, da je največji prispevek dal metliški notar Franci Rant. (1000 dinarjev - toliko je znašala plača učitelja začetnika. Za to plačo je bilo mogoče kupiti vola. Najmanjši prispevek pa je dal gostilničar Hugo Tancik in sicer deset dinarjev.
Pozneje, ko je bilo potrebno vse več denarja, so pomagali zbirati denar tudi drugi. Prosili so na vse strani in izpeljali nabiralno akcijo celo v Črnomlju in med Metličani po drugih slovenskih mestih. Pokazalo se je, da je bila Sokolska ideja močnejša od medmestnih razprtij in Črnomaljci so podprli zgradnjo. Vsota sicer res ni bila velika, ni pa bila zanemarljiva.
Metliški Sokoli so ustanovili poseben gradbeni odbor, ki ga je v začetku vodil Ivan Drobnič in poseben gradbeni sklad, kjer se je nabiral denar. Približno 20.000 dinarjev so naložili na knjižico Prve dolenjske posojilnice. Ko pa je bilo treba denar dvigniti za izplačilo zidarju, Posojilnica ni mogla zaradi krize tega denarja izplačati. Zato pa je knjižico odkupil kar zidar Okroglič, vendar je vzel za 20.000 dinarjev na knjižici le 14.000 dinarjev v račun za opravljeno delo. Pa so se spet znašli v težavah.
Zopet so bile potrebne nabiralne akcije, zadolževanje in iskanje mecenov.
Tu je treba povedati, da Metličani ne bi nikoli imeli Sokolskega doma, da se ni v Beogradu pri Savezu Sokola Jugoslavije zavzel za močno dotacijo Englbert Gangl, ki je bil prvi podstarosta saveza Sokola Jugoslavije. Priganjati jih je začel, naj vendar začno z delom. Zadnji datum, ko je moral dobiti obvestilo o začetku del in predračun, je bil 1. april leta 1937. Dela so se začela 3. marca. To je bila prostovoljna delovna akcija ali kuluk. Dela so se lotili zelo pametno. Najprej so izkopali jamo za apno in jarke za vodovod, nato so začeli kupovati gradbeni material. Apno, ki so ga za začetek kupili za 1000 dinarjev so pogasili metliški gasilci..
Načrte je izdelal inženir Ivo Spinčič iz Ljubljane, gradbena dela pa je prevzel stavbenik Avguštin Okroglič iz Novega mesta.
Dne 26. septembra 1937, na rojstni dan mladega kralja Petra II. je bil svečano vzidan temeljni kamen za Sokolski dom. To je bilo ravno ob zaključku velikih vojaških manevrov v Beli krajini in sosednji Hrvaški.
K vzidavi temeljnega kamna, pravzaprav spominskega kamna, so povabili predstavnike vojske in dvora ter sokolska vodstva bližnjih in daljnih sokolskih društev in žup. Po blagoslovitvi kamna je imel govoranco Englbert Gangl, ki mu je pripadla čast, da je kamen tudi vzidal. Pravzaprav pa je bil ta kamen nekakšna kamnita posoda v kateri je metliško sokolsko društvo shranilo spominsko listino naslednje vsebine in napisane na pergamentu:
Sokolsko društvo je svoj dom zgradilo leta 1937/1938 ob tridesetletnici svoje ustanovitve in v drugem letu sokolske Petrove petletke, ki je trajala od 1936-1941.
Takrat so bili v društveni upravi sledeči bratje in sestre: častni starosta: Makar Dako, starosta: Hočevar Ignac, podstarosta: Novak Polde, tajnik in prosvetar: Turk Stane, načelnik: Rajmer Slavo, načelnica: Marija Turkova, podnačelnik : Kopinič Dare, podnačelnica: Wosner Julija
Člani odbora: Rant France, blagajnik, Orlič Franci , gospodar, Zalar Jože, knjižničar, Drobnič Ivan, predsednik gradbenega odbora, Stavel Ludovik, Malešič Ivan, Zupanič Edo, Bras Gusta, statističarka, Mehak Rudi, namestnik
Nadzorni odbor: dr. Širko Ivan, Barle Konrad
Vodeči činitelji sokolske župe Karlovac so bili: starosta br.prof. Marko Sablić, načelnik br. Branko Blašković, načelnica sestra Milka Blaš-kovićeva, tajnik br. Božidar Dočkal, prosvetar br. Vlado Blašković. Načrte je izdelal brat inž. Ivo Spinčič iz Ljubljane.
Dom je sezidal stavbenik Avguštin Okroglič iz Novega mesta.
Dom smo zgradili z lastnim delom in trudom in s pomočjo številnih prijateljev in dobrotnikov na slavo Viteškemu Kralju Mučeniku Aleksandru I. Zedinitelju, na čast in srečo Mlademu Kralju Petru II. Starosti Saveza Sokola Jugoslavije.
Ta sokolski dom bodi za vse čase ognjišče sokolskega bratstva po Tyrševem učenju, žarišče narodne prosvete in izhodišče nesebičnega sokolskega ustvarjanja za veliko, silno, nepremagljivo in enotno domovino Jugoslavijo, za moč in veličino slovanstva!
Temu dokaz in poroštvo je ta naša listina in naši svojeročni podpisi.
Zdravo!
Metlika, dne šestega septembra tisočdevetstosedemintidesetega leta.
/. 6.IX.1937 na rojstni dan Kralja Petra II./.
Pri gradnji se je še velikokrat zatikalo predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Nazadnje sta društvu morala priskočiti na pomoč ljubljanski veletrgovec, sicer pa metliški rojak Hrehorič, ki je posodil društvu 11.500 dinarjev in Englbert Gangl z 20.000 din posojila, pa še nekateri drugi meceni.
Zdi se mi, da niso tega denarja nikoli več videli. Predno je bil dolg poravnan se je začela vojna, po vojni pa prekucija, ki se za takšne "malenkosti" ni menila.
Gradbena dela so bila v grobem zaključena do začetka novembra 1937. V soboto 4. novembra so imeli delavci likof. Društvo je za to priložnost kupilo janca, ki je stal 150 dinarjev, 40 litrov vina in kruh.
Nadaljevanje prihodnjič ...
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Metličani 1, jih najdete s klikom na te naslove:
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani 1
Zadnji blogi
Poglejte tudi
