Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Ob otvoritvi, ki je bila 9. julija 1939, sokolski dom sploh še ni bil dokončan, kar je seveda v skladu z tradicijo, ki je v Metliki še kako poznana. Važna je fešta.
Tega dne je bil v Metliki okrajni Sokolski zlet. Večer pred tem je bila akademija z živimi slikami, nastopi Sokolov in Sokolic, sokolske dece in naraščajnikov in naraščajnic. Prikorakali so tudi vojaki, ki so streljali s slepimi naboji. Pokalo pa je vseeno!
Drugi dan je bila ob 11. uri otvoritev doma, nato pa sokolska parada. Ob pol dveh se je začela generalka za nastop in ob četrti uri popoldan je bil nastop.
Na otvoritev je prišel, poleg drugih slavnih in manj slavnih gostov, tudi poslanec kralja Petra , general Putniković, dalje Englbert Gangl in kdo bi vse našteval...
Vinko Kambič, akademik, zdravnik specialist otorinolaringolog, doktor medicinskih znanosti, takrat še dijak ali morda že študent, je moral zapreči kočijo in gospodo peljati na izlet po Beli krajini
Dom je bil ob otvoritvi skoro dokončan. V telovadnici sicer še ni bilo parketa, zato je pa visela na odru bogata, težka žametna zavesa temnordeče barve, darilo samega kralja Petra II. S to zaveso so poznejši rodovi Metličanov ravnali skrajno nespoštljivo in malomarno.
Njene zadnje ostanke lahko vidite v semiški muzejski zbirki kot pregrinjalo Zurčevih postelj, en del teh zaves pa je v Novo mesto odpeljal arhitekt Samo Kralj, ko je vračal slike, ki jih je razstavljal v metliškem gradu . Kosov kraljeve zavese ni nikoli vrnil. Kaj hočete, kralj jih je dal, Kralj jih je vzel.
Belokranjski muzej še hrani emblem kralja Petra II s krono, ki je krasil gornji del zavese.
Veliko prostovoljnega del pri gradnji svojega doma so opravili tudi člani sokolskega društva. Tudi izkop temeljev je bilo njihovo delo.
Dokler je bil Sokolski dom še sokolski dom, je bila v njem telovadba, pa akademije, gledališke predstave, sokolske čajanke, miklavževanja… .
Sokoli so skrbno vodili kroniko, kjer so zapisovali tudi pomembnejše obiske. Zadnji zapis v tej sokolski kroniki je nastal 18. septembra 1941, ko je bila Metlika že okupirana. Sokolski dom ni bil več Sokolski dom ampak Teatro Pucinni. Takrat so mariborski gledališčniki, sicer begunci, uprizorili igro Via mala. Gledališčnike je vodil Milan Pašič, na klavirju pa je potrebno glasbo izvajala Mira Danilova iz Ljubljane.
V domu je bila tudi sokolska knjižnica, ki se je Italijani niso dotaknili. Po odhodu Italijanov je bil spet Sokolski dom, kjer pa se je opravljalo vse mogoče, samo telovadba ne. Med oktobrsko nemško ofenzivo so si ga Nemci ogledali in našli knjižnico. Knjige so zmetali na telovadišču na kup in jih zažgali. Pa tudi Nemci niso imeli sreče. Prišel je kratek naliv in ogenj pogasil. Ljudje so raznesli knjige, ki so ostale še cele. Ko je bila pozneje ustanovljena Ljudska knjižnica, se je v njej našlo tudi veliko knjig nekdanje Sokolske knjižnice.
Sokolski dom so preimenovali v Dom ljudske prosvete. Tu so bile proslave, mitingi, sestanki, konference, sojenja, veselice, plesi. Kasneje je bil Dom TVD Partizan, Kulturni dom, Kulturni dom Edvarda Kardelja in zdaj je spet samo Kulturni dom. TVD Partizan kot nekakšen dedič nekdanjega Sokola se je lastništvu doma odrekel, ko je šola dobila moderno telovadnico, kjer so lahko telovadili tudi člani Partizana kot nekakšen ostanek nekdaj strumnega Sokolskega društva.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani 1, jih najdete s klikom na te naslove:
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Če nam lučka ne gori, nam pa mesec sveti
Črna smrt - 300 let od zadnje epidemije kuge v Metliki
Vir: Odlomek iz knjige Metličani 1
Zadnji blogi
Poglejte tudi
