Na vsebino

Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)

Narod ima svoje zgodovinske mejnike. To so dogodki, ko se je zgodilo nekaj velikega, odločilnega, usodnega za prihodnost naroda. Bodisi, da so to dobljene ali izgubljene vojne, lahko so to velike osvojitve, odkritja, veliki tehnični napredki. Če ima slovenski narod svoje mejnike, zakaj ne bi imela še Metlika kakšnega svojega, čisto njenega, n. pr. tudi dan, ko je dobila svoj srez je lahko takšen mejnik.

Stoletja se niso mogli Metličani sprijazniti s tem, da je Črnomelj okrajno mesto, Metlika pa ne. Saj se je vendar vsa Bela krajina nekoč imenovala Metlika, nazadnje pa je zdrsnila, pa ne po svoji krivdi, med navadna zaspana podeželska mesta, kjer se niti najesti ne moreš, ne da bi ti sosed pogledal v lonec in da ne bi kmalu vsa fara izvedela, kdaj ješ meso in kdaj ričet.

Skratka, počutili so se nekako okupirani, utesnjeni, frustrirani, ogoljufani, oropani, zaničevani in »zajebneni« od usode.

Boj za glavarstvo se je razvnel že skoro do državljanske vojne, zlasti potem, ko so bile leta 1929 razpuščene oblasti z velikimi župani na čelu in so bile namesto njih ustanovljene banovine.

Bela krajina je pripadla Savski banovini. Podrejena je bila kraljevski banski upravi v Zagrebu. Purgarji so v tem videli večjo možnost za dosego glavarstva, zato pa je bilo ljudstvo pod vodstvom SLS ogorčeno, saj bi tako postali Belokranjci

naenkrat manjšina v lastni domovini. Vse vprek so ugibali kako in kaj. Pričakovali so celo, da se bi Metliškemu srezu, če bi se ustanovil, priključile hrvaške občine Kamanje, Žakanje in Ribnik pa še skoro ves Žumberak do Sošic. Temu so se upirali Hrvatje, ker niso hoteli pod Kranjce. Upirali so se Slovenci, ker bi bilo v srezu več Hrvatov kot Slovencev.

Končno pa je napočilo leto 1931, ko je bilo že jasno, da dobi Metlika svojega glavarja, kot ga je imela do 16. stoletja. Kaj je bilo v ozadju dogajanja se ne ve veliko. Ve pa se, da je imel Metličan Engelbert Gangl največje zasluge za to, da se je izpolnila stoletna želja Metličanov.

Uradno je bil ustanovljen in začel delati metliški srez 1. julija 1931. leta. Sestavljale so ga naslednje občine: Metlika, Podzemelj, Gradac, Črešnjevec, Suhor, Lokvica, Radovica, Drašiči in Božakovo in pa žumberaška občina Radatovići.

Slovesnosti so se začele že dan poprej, t.j. 30. junija . Takrat, ob pol devetih zvečer, so pevci zapeli in godba je pod vodstvom sodnega kanclista Ivana Drobniča zaigrala podoknico gospodu Engelbertu Ganglu, nato se je razvila povorka z bakljami do stanovanja gospoda srezkega načelnika Ernesta Karlevarisa, ki se je metliškemu narodu lepo zahvalil za to počastitev. Stanoval je v takrat najimenitnejši hiši v vsej Metliki, v edini privatni hiši z balkonom, v hiši z notranjim dvoriščem in arkadami, kot v kakšnem gradu, to je v Guštinovi hiši na današnjem Trgu svobode ali nekdanjem Spodnjem trgu s hišno številko 24. Današnji Metličani bi rekli: "Nad Jurčkom".

Naslednji dan je bila ob deveti uri dopoldne, kot je že bil običaj, v metliški farni cerkvi sveta maša, nato pa v sejni dvorani metliške mestne hiše svečana seja, na kateri se je zbrala vsa takratna metliška posvetna in duhovna smetana. Na tej seji so se ponovno zahvaljevali za zasluge Engelbertu Ganglu. To je v zadovoljstvo vseh opravil metliški nadučitelj gospod Konrad Barle, ostali so pa ploskali in vpili: "Živjo!". Nato so se vsi navzoči in vsak posebej predstavili gospodu srezkemu glavarju Karlevarisu ter podpisali spomenico o ustanovitvi metliškega sreza. Kot so takrat rekli, da bo večni dokaz o njihovi osvoboditvi, zato jo bodo skrbno hranili v občinskem arhivu, kjer pa je seveda skrivnostno izginila. Ni je in Metličani ne bodo mogli nikoli svojim potomcem uradnoveljavno dokazati, da so res imeli kdaj svoj srez in svojega okrajnega ali srezkega glavarja.

1. fotografija: Proslava ob začetku delovanja metiškega sreza 1.7. 1931

2. fotografija: Metliški župan Ivan Golia

3. fotografija: Ernest Karlevaris, prvi načelnik metliškega sreza

Se nadaljuje ...

Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:

Bogec je šel v Karlovec

Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del

Metliške gostilne

Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo

Avtomat za čokolado in žandarska božja mast

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del

VENCELJ JEREB, MEJ DUŠ, JUH

Veliki banket na tuj račun

Jurič Bosec - dober kosec

Stric Guštin in sveti Ilija

Fotosafari v Metliki leta 1933

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del

Babji sejem in obisk bana Dravske banovine

V boj za dom in cesarja (3. del)

V boj za dom in cesarja (2. del)

V boj za dom in cesarja (1. del)

In zažvižgal je vlak

Čarovnice

Mestni uslužbenci

Furmani so furali

Industrija - kaj je to?

Če nam lučka ne gori, nam pa mesec sveti

Metliški reveži

Črna smrt - 300 let od zadnje epidemije kuge v Metliki

Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

  
64
74
87
97
19
26
  
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj