Čudež v Logu
Šla je teta Kotkova v mestni log nabirat želod za svoje prašiče. Kot pravoverna meščanka je imela do tega vso pravico.
Nabira želod, nabira in postane na smrt utrujena.
Prejšnji dan je bilo hudo soparno in nekje od Gorskega Kotora je bilo slišati bobnenje, kot bi šlo za fajerdromel, kot so imenovali takšno neprestano grmenje nekdanji frontniki s Soče. Tam v Gorskem Kotoru je morala biti huda nevihta in nalivi.
Teta Kotkova nabira tisti svoj želod in kar naenkrat ne more več. Soparica, ki je bila v zraku, ji ne da več dihati. Najde si prijeten suh prostor pod hrastičem, razgrne plahto in lepo zadrema. Kdo bi vedel, koliko časa je tako spala. Toda glej, ko se zbudi, je okrog nje sama voda, ki še kar narašča. Le okrog tistega hrastiča pod katerim je zaspala je bilo še nekaj kopnega. Ni ji ostalo drugega, kot da zleze na drevo. Zlezla je na spodnjo vejo, sedla nanjo in začela presunljivo klicati na pomoč. Pomoči pa od nikoder. V veliki stiski se je obrnila naravnost na Boga in njegovo mater: "Jezus, Marija pomagaj, pa valej, če ne, bo prekasno!"
Kot je voda naglo prišla, je začela tudi odtekati.
Pod hrastičem se je pokazalo kopno, da je teta Koktova lahko zlezla na tla, kmalu pa je lahko zapustila tudi Log. Potem pa je v Metliki vsakemu pripovedovala, ki jo je hotel poslušati, kakšen čudež se je zgodil. Vso zadevo je še malo napihnila. Njena domišljija ni imela meja. Tako so Metličani lahko zvedeli, da je zaslišala, tam na hrastu prelepo muziko in nato ji je sam Jezus rekel, naj malo počaka, pa bo rešena. Ker je zaupala v njegovo besedo, je poplava nehala in na smrt prestrašena teta je bila rešena velike stiske in nato je še dolgo živela. Preživela je svojega moža in še mnoge, mnoge Metličane.
Te tete Kotkove se vsi tisti, ki so jo poznali radi spominjajo. Nekoč, ko se je nekam slabo počutila, sta s Tonijem Gašperičem sklenila takšno pogodbo: če umre ji bo Toni kupil lep venec za na grob. Če pa ozdravi, bo pripravila imenitno kosilo. Spekla bo kokoš in kupila vino in pogostila Tonija. Teta je ozdravela. Toni pa se njenega kosila še danes rad spominja.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
