CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL
Da so bili Metličani od nekdaj strašni gasilci je znano. Znano pa je tudi to, da so se navdušeno udeleževali in se še udeležujejo vseh mogočih sestankov, kongresov, simpozijev, konferenc, banketov, požrtij, gostij, krokarij in pojedin, ohceti, krstitk, karmin in požrtij kar tako. Zato ni čudno, da so pred vojno, menda leta 1939 oblekli svoje gala gasilske uniforme s vsemi odlikovanji, našitki in drugo dekoracijo in se korporativno udeležili gasilskega kongresa v Ljubljani.
Za pot nazaj so kupili povratne karte in mnogi so veselo zapravili v Ljubljani ves denar, ki jim je še ostal.
Nazaj grede so se raztepli po vsem »dolenjcu«, kot so imenovali vlak, ki je veselo vozil in sopihal od Ljubljane proti Karlovcu. Niso pa vedeli, da zadnje vagone v Novem mestu odklopijo.
Sprevodnik pa tudi ni bil tako pozoren, da bi jih opozoril. Metličani s Cenekom (Komparetom) na čelu so se tako zaklepetali in ni jim bilo mar, kaj se okrog njih dogaja. Ko pa so se zavedli, da na novomeški postaji nekam dolgo stojijo, je bilo že prepozno. Poslednji vlak proti Metliki je za tisti dan že odpeljal.
Šli so Metličani do postajanačelnika v Novem mestu in Cenek je govoril za vse: "Gospud mašenist, skot engelc, mi smo ostali v Novem mestu. Naše hiše in naše ženske so pa v Metliki. Vaš cug pa nam je, skot engelc, odpeljal. Nas pa pustil v Novem mestu. Posodite nam eno mašinco, da nas bo potegnila v Metliko. Če vi nimate časa, bomo že nekako. Saj znamo, pod kotlom se podkuri pa gre. Karte pa tako imamo, ne boste nam rabili prodati druge."
Je rekel postajenačelnik:" Gospodje gasilci, če bi vas bilo več, vam bi posodil magari cel vlak, če bi ga imel, ker ste pa samo štirje, pa danes svojih žensk ne boste videli."
Tako je tudi bilo. Metliški slavni gasilci so prikolovratili v Metliko šele drugi dan ob enajstih. Pred njimi se je Bračika Janko nato še dolgo skrival.
Imel je slabo vest, ker je bil on z njimi v vagonu, pa je šel v Novem mestu v sprednji vagon. Njim pa ni povedal, kaj se bo zgodilo.
Mnogo pozneje je priznal, da mu je žal, da je to naredil kot gasilec svojim tovarišem gasilcem. Mislim, da so bili tisti gasilci, ki so že vsi gledali nanj iz nebes, globoko ganjeni, ko so po tolikih leti slišali, da se Janko kesa. To njegovo kesanje mu bo gospod Bog gotovo pripisal k pozitivni aktivi, ko bosta delala obračun.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
