Na vsebino

Gospoda Murnovi in njihove štorije

Murnov v Metliki ni več. Stari so pomrli, dekleta so se poročila, nekatera pomrla. Vnuki se danes pišejo Kavčič in Palik.

Ta Murnova družina je bila v sorodu z novomeškimi Murni in Murnom, nekdanjim zaslužnim učiteljem v Drašičih, ki je imel hišo v Metliki.

Murni so bili slaščičarji in svečarji. Bili so delavni ljudje, ki pa so s svojim zaslužkom komaj stikali kraj s krajem. Kljub temu pa so bili radoživi ljudje.

S svojimi slaščicami so obiskali vsa žegnanja v Beli krajini in daleč na Hrvaško. Trpeli so mnogokrat vročino. Zgodilo pa se je tudi , da jim je pecivo in zaslužek pokvaril dež. To je bila velika izguba, saj so navsezadnje morali plačati voznika, ki jih je moral na žegnanjih čakati, da jih je peljal nazaj. Pa tudi moka, sladkor, jajca, maslo, orehi niso bili poceni.

Pa je prišlo Murnovim na misel, da bi kupili veliko novo ponjavo. Pod njo bi bili varni pred vročino in dežjem.

Res so jo naročili, dobili, ne pa tudi plačali. Bila je kriza in trgovec jim je zaupal in dal “rantuho na vero”. Prišel je čas, ko je bilo treba obrok plačati, denarja pa od nikoder.

Upnik jih je prišel poterjati. Imel pa je to smolo, da so ga Murnovi opazili, predno je stopil v hišo. Je rekla svojemu možu gospa Murnova: "Tone, tisti hudič gre po denar. Skrij se, kar pod postelj zlezi." Tone ni imel časa za premišljevanje. Zlezel je pod postelj, ni se pa utegnil dobro skriti in gospa Murnova ga ni utegnila pokriti.

Pride upnik v sobo, lepo pozdravi in pove, da je dogovorjeni rok potekel in da želi svoj denar. Pa je rekla gospa Murnova: "Ja, gospod, ne vem če bo kaj. Moj mož je odšel po opravkih, ni ga in ves denar je odnesel s seboj. Tu vam ne morem pomagati. Boste že morali priti kdaj drugič."

Je upnik opazil noge, ki so molele izpod postelje in se pozanimal kaj naj bi to pomenilo. Tudi gospa Murnova je opazila, da je upnik nekam sumljivo pogledoval pod postelj, pa je rekla: "Tone, kar ven pridi, te je že videl, kar ven pridi."

Kako se je zadeva iztekla, se ne ve natančno. Eni trdijo, da jim je upnik odnesel ponjavo, drugi pa, da jim jo je pustil in so se dogovorili za drugi rok plačila. Kakorkoli je že bilo, Murnovi so imeli na trifarškem žegnanju največji “štant”.

Ko je bilo nekoč gospodu Murnu dovolj skrbi, dolgov in opletanja z upniki, je sklenil, da se bo “hinrihtal”. Kupil si je dva litra vina, se zakmašno oblekel in legel na postelj ter začel piti, kar iz steklenice. Pa je na nesrečnika naletela njegova ljubeča gospa soproga Frančiška in ga povprašala, kaj vendar počne sredi popoldneva v zakmašni obleki na postelji. Ji je rekel gospod Murn: "Draga žena, posloviti se morava, sklenil sem, da se zastrupim z alkoholom, dovolj mi je skrbi in dolgov." Gleda ga gospa Murnova, gleda, pa se ji zasveti v glavi in reče: "Dragi moj mož, tudi meni je vsega dovolj. Ne boš se sam zastrupil in mene pustil tukaj. Grem s teboj, tudi jaz se bom zastrupila." Leže k Tonetu in družno izpijeta tista dva litra vina. Nekaj časa jim je svet postal lepši, nato pa sta zaspala kot ubita in se drugi dan zbudila bolj optimistična in z novimi upi.

Bilo je pred pustom in pri Murnovih so imeli veliko naročil za pustne krofe, ki so jih znali Murnovi narediti najboljše v Metliki. Takšne rumenorjave, s "krancelnom" in polnjene z "zolznom", mehke, dišeče. Vsa metliška gospoda je kupovala krofe pri Murnovih, pa tudi mnoge gostilne so jih naročale za svoje predpustne “bale”, če jih že niso utegnili peči sami.

Krofi so bili pripravljeni, lepo so vzhajali, treba jih je bilo le še na rahlo položiti v vročo mast. Vsi so bili narejeni in skrbno pokriti s “salveti”. Vse mize in stoli so jih bili polni.

Gospa Murnova je pri tem zelo trpela in naenkrat je postala silno utrujena. Rekla je: "O Bog, kako sem trudna," in sedla na prvi stol. Ko je že sedela, se ji je zdelo, da je tisti stol nekam čudno mehak. Takoj je vedela koliko je ura in preklela krofe in tistega, ki si jih je izmislil.

Na srečo so bili pri Murnovih v slaščičarstvu pravi »stručkoti« in so tiste krofe, ki po takšni zamesi pod Murnovkino zadnjico pač niso bili več krofi, znali predelati v drugačno pecivo, ki je o pustu šlo ravno tako dobro v denar.

Gospa Murnova je bila ženska blagega srca in hitro so se ji zasmilili vsi, ki so bili pomoči potrebni. Nekoč, na semanji dan opazi ženo, ki se je naslanjala ob zid in bridko jokala. Žena se je gospel Frančiški močno zasmilila. Zato jo je vprašala, kaj vendar se ji je zgodilo, da tako joče. Pa je žena povedala, da je kupila novo posodo za smetano in ko je to smetano postavila na sejmu naprodaj ni nihče hotel od nje ničesar kupiti. Vsi so se samo režali in jo zafrkavali. Murnovka je zasumila v čem je problem, pa je rekla ženski naj ji smetano pokaže. Uboga ženska je prinesla smetano v kahlici ali nočni posodi. Čeprav je bila posoda čisto nova, je pri ljudeh le vzbujala smeh in porog.

Gospa Murnova je odpeljala žensko k sebi domov, nekaj smetane sama kupila, drugo sta pa prelili v drugačne posode. Ženska je na sejmu smetano uspešno prodala in bila nato še dolgo hvaležna Murnovi, ki ji je blagohotno pojasnila, čemu služi tista posoda.

Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:

Stari Mate ali stric Slobodnik

CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL

Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši

Strelišče v Majlontu

Čudež v Logu

Župan Malešič gradi vodovod

O zeleni bratovščini pa vse dobro

Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)

Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)

Bogec je šel v Karlovec

Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del

Metliške gostilne

Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo

Avtomat za čokolado in žandarska božja mast

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del

Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del

VENCELJ JEREB, MEJ DUŠ, JUH

Veliki banket na tuj račun

Jurič Bosec - dober kosec

Stric Guštin in sveti Ilija

Fotosafari v Metliki leta 1933

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del

Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del

Babji sejem in obisk bana Dravske banovine

V boj za dom in cesarja (3. del)

V boj za dom in cesarja (2. del)

V boj za dom in cesarja (1. del)

In zažvižgal je vlak

Čarovnice

Mestni uslužbenci

Furmani so furali

Industrija - kaj je to?

Če nam lučka ne gori, nam pa mesec sveti

Metliški reveži

Črna smrt - 300 let od zadnje epidemije kuge v Metliki

Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

  
64
74
87
97
19
26
  
Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj