Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)
Imeli smo glavnega indijanskega poglavarja. To je bil vsa leta Ivan Barbič s Hriba. Bil je najimenitnejša maska, ki je vedno nastopala izven konkurence. Ko je dobil še snaho Betko, ki je bila povrhu še šivilja, mu je ona po njegovih navodilih šivala obleko, je bil res sploh 'einc a s črtico'. Pravijo, da je prosil metliško kinopodjetje, naj pred pustom vrtijo kakšno dobro »indijanarco«, da si je lahko natančno ogledal obleke poglavarjev, njihovo opremo in obnašanje in to za pusta posnemal do vseh podrobnosti. Imenitno se mu je posrečilo, ker je bil tudi primerna faca, znal pa se je tako obvladati, da mu ni na obrazu trznila nobena mišica. Pravi Vinetou!
Ta zapis naj mu bo v spomin, ker je bil imeniten možak.
Druga pomembna maska pa je bil Tone Koželjev. Za pusta je vedno jezdil konja. Najraje se je maskiral v turškega pašo. Kar nekako pristajalo mu je in ob pogledu nanj, si je človek kar lahko predstavljal pašo, ki mu je predvsem do (kulinaričnih) užitkov in konjev, ne pa do vojskovanja za Alaha.
Obvezna maska na vseh karnevalih je bil princ Karneval, ki se je vozil v odprti kočiji tik za banderašem. Moral je biti po metliški predstavi zavaljen in rdečeličen in ga je vsako leto posebej imenovalo glavno gadje gnezdo, vendar so to mesto po tradiciji najprej ponudili mestnemu županu, ki pa je seveda, kot se spodobi, to čast prepustil drugemu. Eden zadnjih predvojnih princev je bil Flajšman Darček, ki se je za pustne dni preimenoval v Kopaševiča.
Tudi po vojni je bilo kar nekaj imenitnih maškerad. Naših vrlih mestnih mož so se lotili tako, da so premerili po dolgem in počez šolo, občino, cerkev, grad, pošto, Frantutkovo bajto in potem sprejeli skupno izjavo in zadolžili župana , naj vse to odpelje v Črnomelj, če je že vse drugo prepustil Črnomaljcem: transformator, mlin za mletje kamna in kdo bi še vedel kaj. Na trgu so imeli veliko operacijo. Ko so zdravniki iz trebuha operiranca privlekel steklenico žganja in so ga nato' (Mehak Rudi, Cvelbar Lojze in drugi) med 'operacijo' veselo cukali “za razkužbo”, kot so svečano izjavili.
Potem so metliški 'gadje in belouške' za nekaj let zaspali, pa se ponovno prebudili, ko so Metličani praznovali 600 letnico Metlike. Takrat so Metličani iz svojih pustovanj poskušali narediti nekakšno turistično prireditev, kjer bi turisti s plačanimi vstopnicani krili stroške. Trikrat so Metličani pripravili imenitne maškerade, vendar se jim je dobiček vsakokrat izmaknil. Potem pa ni bilo več navdušenja. Prva takšna velika maškerada je bila leta 1965. Na trgu pod gradom so naredili dva metra visoko obzidje, ki naj bi predstavljalo nekdanje metliško obzidje, pa hiše in cerkev. Uprizorili so pravcati turški napad na Metliko. Še danes ni jasno, kje so Metličani takrat dobili toliko konj in jezdecev. Bilo jih je kar za celo vojsko. 'Metliko' so 'Turki' po hudem in krvavem 'boju' zasedli in požgali.
Še imenitnejša je bila maškerada naslednje leto pod naslovom Krištof Kolumb odkrije Metliko. Takrat so na kamionu, ki ga je vozil Tone Hrvatov, naredili pravcato ladjo Santa Marijo z jadri in vrvmi in mornarji. Na njenem krovu pa Kolumb, v beli z zlatom pošiti uniformi in ob njem španska kraljica Izabela. Za Kolumba je bil Črnugelj Martin, Izabela pa je bila Vika, žena Fuxa Maneka. Tako sta se vživela v svoji vlogi, kot bi šlo zares. In Metlika je bila odkrita.
Leta 1967 so se spomnili podelitve mestnih pravic. Metliki in vlogo goriško-tirolskega grofa je odigral Jakljevič Franc. Tega leta je obiskal Metliko tudi sam presvetli cesar Franc Jožef I. Na kamionu so iz lepenke in lesonita izdelali imenitno lokomotivo. Bila je skoro kot prava in celo piskala je. Vozila je po Metliki ter vlekla kar dva vagona s cesarjem, ki je bil spet Martin Črnugelj, s cesarico in habzburškim dvorom. Otvarjali so rentabilno belokranjsko progo. To je bilo namreč leto, ki je imelo na železnici imenitne gospodarje. Če kakšen del železniških prog ni bil rentabilen, so ga enostavno ukinili. Takrat so naši slovenski pametnjakoviči ukinili progo Jesenice-Kranjska gora, Kranj-Tržič, Ljubljana-Vrhnika, Ljubljana-Kamnik, Novo mesto-Sraža in tako so imeli v mislih tudi ukinitev železniške proge Novo mesto-Metlika. To je bila seveda tema za bridko norčevanje iz »pametnih« Slovencev.
Še cel kup pustnih dogodkov je vrednih omembe. Metličani so poslali svojega delegata na mesec, obesili kulturo, uvajali v gospodinjstva pralne stroje in pa v poseben užitek vseh zetov, postavili spomenik vsem taščam tega sveta - troglavega zmaja, ki je bruhal ogenj. Skonstruiral in izdelal ga je Jože Žabčič.
Metličani, kaj pomenijo in kako je treba spoštovati svetle tradicije, se lahko učite od naših prednikov.
Ohranjen je zapis, da so se šuštarski pomočniki hoteli leta 1891 ponorčevati iz starih navad. Na kresni večer je bila navada, da so ljudje obešali na vrata in metali na strehe 'ivanjske' venčke. Ti pomočniki pa so ponoči pobrali te venčke in jih v zasmeh obesili na mestne svetilke, razne drogove in še kam. Drugo jutro je imel mestni policaj polne roke dela, da je odkril pet storilcev in župan Jutraž jih je zaradi norčevanja iz prastarih navad obsodil na šest ur zapora v mestni ječi in dal sodbo tudi javno razglasiti. To je storil takratni mestni policaj.
Tako se to dela in tudi župani bi se lahko od svojih nekdanjih prednikov-županov kaj naučili.
Imamo še en dokaz, kaj je Metličanom pomenila tradicija. Takrat se je vedelo, kdo je gospodar v hiši in kaj dobesedno pomeni nauk, da bodi žena pokorna možu.
Metliški trgovec Skušek Friderik je ponoči, ob četrt na polnoč pretepal ženo. Iz čiste ljubezni seveda, takšen je bil red. Žena je jokala in vpila na pomoč. Ljudje so vstajali, odpirali okna, prižigali luči in gledali, če morda kje ne gori. Vpitje je slišal tudi službujoči mestni policaj in kot je bila njegova dolžnost, najprej tekel h gasilski orodjarni in jo odklenil, da ne bi rabili gasilci ob najhujšem razbijati vrat. Nato pa se je odpravil po mestu, da bi raziskal zakaj takšno vpitje in vznemirjenje. Ko je spoznal, kaj se je zgodilo, je po svoji službeni dolžnosti ostro nastopil zaradi kaljenja nočnega miru. Drugo jutro je storilca Skuška Friderika prijavil županu. Župan je Skuška, kot se spodobi, poklical na zaslišanje, toda žena je šla z njim in milo prosila župana, naj ji vendar ne kaznuje moža, ker je sama za vse kriva.
Župan je njene prošnje vzel na znanje in Skušek se je izmazal samo s strogim ukorom. Takšne so bile metliške žene tiste dni: zveste, delovne, potrpežljive in na smrt privržene svojim možem in gospodarjem. Gospe novodobne Metličanke, kaj bi ve storile, ko bi bile na mestu gospe Skuškove?
Prepričan sem, da ne bi niti ena ravnala tako, kot je gospa Skuškova. Ob prvi priložnosti bi možu najmanj pljunila v juho in se potem hudobno zabavala, ko bi tisto juho mož srebal.
Opomba: Dogajanje o Pustu v Metliki se je zdelo g. Bezenšku Tonetu toliko pomembno, da je to temo obdelal v svoji diplomski nalogi iz zgodovine. Taki je Tone Bezenšek pustovanje v Metliki ovekovečil za vedno in postal prvi in glavni in edini metliški pustolog.
* Fotografija s profila Stara Metlika, foto: Daro Kopinič.
** Dokumentarni film (v treh delih) o velikih metliških pustovanjih si lahko ogledate TUKAJ.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
Gospoda Murnovi in njihove štorije
Stari Mate ali stric Slobodnik
CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL
Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
