Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 2. del

Tretji zdravnik je bil Omahen Gustav, pravi primerek malomeščana. Poskušal je na hitro obogateti, kar pa v Metliki ni bilo enostavno.

»Prigural« je do lepega odprtega DKW-ja. Očitno pa je bil dober organizator. Preuredil je zdravstveni dom. Poskrbel, da je zdravstveni dom dobil rentgenski aparat. Uvedel je sistematične preglede šolskih otrok in tako dalje.

Med vojno se ni hotel izpostavljati. Ko je bilo po partizanskem napadu pri Zajcu na oni strani Gorjancev precej ranjenih, so mu partizani poslali sporočilo, naj pride pomagat. Ni se premaknil iz Metlike, kjer je imel ženo in dve hčerki. Ranjencem pa je pomagala suhorska babica.

Ob kapitulaciji Italije ni hotel počakati partizanov, ker je vedel, da bi ga drago stalo tisto izpred leta in pol. Partizani niso nikoli ničesar pozabili. Enostavno izginil je. Toda med begom je naletel na partizane, ti so ga zaprli v črnomaljski zapor, kjer je čakal na zaslišanje in svojo usodo. Preden pa mu je bila izrečena sodba, so v Črnomelj vdrli Nemci. Odšel je z njimi. Njegova usoda ni znana. V Metliko se ni vrnil nikoli več. Partizani pa so zaplenili njegovo osebno zdravniško opremo. Ženi pa prepovedali, da bi popravljala zobe, kar se je naučila ob njem. Bila je namreč učiteljica..

Za časa "partizanije" je v Metliki delal zdravnik z Bleda, starejši možakar DeGlerija, ki pa je takoj po vojni odšel.

Tako, to so bile štorije o Metliških predvojnih in medvojnih zdravnikih, zdaj pa še nekaj besed o metliških babicah.

Menim, da je treba omeniti dve. To sta bili Vrviščar Klara in pa babica Marička. Ne bi smel reči, da poznejše babice niso bile dobre, ali da bi jima kot laik smel očitati nestrokovnost. Nikakor ne, le časi so za babice močno drugačni, kot pa so bili včasih. Zdaj se le redko primeri, da morajo same sodelovati pri porodih. Takrat pa so vse žene rodile doma in v veliki meri je bilo življenje porodnic in otrok odvisno prav od znanja babic. Danes večino tveganih zadev opravijo v bolnišnicah oziroma v porodnišnicah. Takrat pa so lahko babice samo molile, če se je kaj zapletlo in upale da bo morda le pravočasno prišel zdravnik.

Klara in Marička sta bili Metličanki. Živeli sta med ljudmi in z ljudmi in bili v veliko pomoč ženam. Obe sta bili veseljakinji, ki sta radi hodili v družbo in če je bilo treba tudi pokrokali. Vendar nikoli se ni slišalo, da bi kakorkoli zanemarjali svoje delo. Klara je bila poročena z Vrviščarjem, čevljarjem in takrat najdebelejšim človekom v Metliki. Pravijo, da je tehtal 160 kilogramov in da ga noge več niso držale. Tik pred zadnjo vojno ga je zadela kap. Nastale pa so velikanske težave s pokopom. Baje je bila krsta tako velika, da je niso mogli naložiti na mrtvaški voz. Pač pa so jo peljali na "podnu" s katerim so običajno vozili cement. Klara se je po vojni še enkrat poročila. Tokrat s Stipaničem Jankotom iz Gradaca, ki se je rad hvalil, da je bil španski borec, da pa je bilo ravno takrat konec Španske državljanske vojne, ko se je on namenil v Španijo.

Tudi Marička je bila živahna ženska, priljubljena med moškimi s katerimi se je znala imenitno zabavati, pa tudi resno pogovarjati.

Bila je iz Grubarjeve družine in menda trikrat poročena. Pravijo, da si je želela, da bi ji metliški pevci na grobu zapeli njeno najbolj priljubljeno pesem Zabučale gore. Na pogrebu so ji peli običajne žalostinke kot n. pr. Vigred se povrne in podobne. Čez nekaj dni pa so se metliški pevci dobili zvečer na pokopališču in ji zapeli, kot je želela, saj jih je večina prav ona pomagala spraviti na svet, ali pa vsaj njihove otroke.

Prihodnjič pa o apotekarjih.

Se nadaljuje ...

Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:

Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 1. del

Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 2. del

Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 1. del

Belogardisti od Doltarjev hočejo dušo (Po pripovedovanju Zvonka Doltarja)

Metliški župan preizkuša Bračikovo tehtnico

Kdo so metliški blagorodni purgarji

Gospod Malešič dobi župansko čast in s tem izbruhnejo v Metliki epohalne spremembe

FRANTUTEK ALI LAŽ IN PRILAŽIČ

Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)