Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 2. del
Ljudem je vojna nagnala strah v kosti in začeli so preurejati kleti v zaklonišča. Saj niso imeli pojma, kaj naredi letalska bomba, če zadene hišo ali pade kje v neposredni bližini. Počutili pa so se varnejše, kar tudi nekaj pomeni.
9. aprila so v Metliko prignali še 14 hitlerjancev. Vse so zvečer izpustili.
Pravili so, da je most čez Kolpo zaminiran. Proti večeru se je proti jugu skozi Metliko pomikala skupina oficirjev, kar je bil za ljudi zlovešči znak, da gre vse k hudiču
11. aprila se je že čutilo, da je razpad Jugoslavije blizu. Tega dne sta prispela od Novega mesta dva vlaka prostovoljcev, ki pa jim Hrvatje niso dovolili prevoza in sta se vrnila .
Tega dne, to je bil veliki petek, se prvič pojavijo Nemci. Trije oklopni avtomobili so peljali od Karlovca proti Novemu mestu. Nato so se vračali in še enkrat opravili to pot. V Metliki se niso ustavljali. Proti večeru se je nizko nad mesto spustilo nemško dvomotorno letalo. Po mestu pa so petokolonaši, ki jih ni manjkalo, razširili vest, da bodo Nemci zdrobili Metliko v sončni prah, če bo zletel most v zrak. Pravijo, da se je takrat metliški župan Ivan Malešič zavzel pri vojaški oblasti, naj vendar pusti most pri miru.
Od severa so začele prihajati skupine razpuščene Triglavske divizije. Takratno dogajanje v Metliki je prava sramota za mesto in meščane. Tisti, ki so ob prihodu Nemcev, pravzaprav le njihove izvidnice, dvigovali roke v pozdrav in vpili Heil Hitler, so se lotili te umikajoče vojske. Jemali so jim odeje, plašče, nahrbtnike in jim grozili. Pravijo, da so pretepli tudi nekega oficirja, ki je branil svoje vojake. Tudi imena teh ljudi so poznana, pa jih ne bom navajal(zaradi njihovih potomcev, ki niso nič krivi). Pa naj imajo o svojih starih lepo mnenje še naprej. Drugi, zavedni Jugoslovani pa so jokali in žalovali za državo, ki so jo kljub vsemu imeli nekako za svojo in se v njej počutili varne.
Tudi pomožni žandarji so se enostavno razšli. Brez povelja. Na orožniško postajo so prinesli svoje pihalnike in rekli. "Zbogom."
Noč z 11. na 12. april je bila nemirna. Preko Kolpe so se v Metliko nateple skupine Hrvatov, ki so poskušale ropati. Mestni župan Ivan Malešič je poklical nekaj zanesljivih ljudi, jim dal orožje in ukazal naj preprečijo ropanje. Fantje so delo dobro opravili. Z nekaj streli so odpodili iz Metlike tiste nezaželene skupine, zato pa so se Hrvatje znesli nad železniško postajo.
Pravo ropanje železniške postaje in vlaka, ki je stal natovorjen z vsem mogočim, se je začelo drugo jutro. Ropali so potrebni in nepotrebni: Hrvatje, metliški meščani in okoličani. Železniško postajo so povsem opustošili. Odnesli so vse, kar se je odnesti dalo, celo brzojavne aparate. Otroci so odnesli zalogo brzojavnih trakov in jih metali v zrak in z njimi okrasili ves drevored od kolodvora pa do Metlike.
Na vseh dostopih v mesto so se pojavile bele zastave in naznanjale, da je Nemcem pot v Metliko prosta. Večina rezervistov se je že vrnila domov in notar Jakopič, sicer rezervni oficir, je organiziral meščansko gardo za vzdrževanje reda, dokler ne bo za red skrbela oblast, kakršna že bo. Ljudje so čisto ponoreli in le streli so jih še ustavljali.
13. aprila so Metliko zasedli Nemci. Sila disciplinirana vojska. Nobenega nasilja niso kazali, nobenega ropanja. Če so kaj hoteli imeti, so plačali. Toda tiskarno tistih mark, s katerimi so plačevali, so imeli kar na kamionu, ki je stal pri svetem Roku. Tu so komandirji enot dobivali tega denar, kolikor so ga utegnili sproti natisniti in vojska porabiti. Ko so Nemci odšli, so si imetniki tega 'denarja', za katerega so mnogi mislili, da so z njim obogateli, lahko samo obrisali rit. Ni bil vreden več, kot toliko.
Vojake so naselili v šoli, v gradu, v Sokolskem domu. V farovžu je bil štab. Oficirjem pa so morali dati stanovanja meščani.
Nad mestom je večkrat zapeljal avion, ki so mu rekli štuka. Črn, z belim križem in rumeno konico na nosu, kjer se je vrtel propeler, je prav negravžno zavijal.
Nemci so takoj uvedli red. Od zahoda sonca, pa do sedme ure zjutraj se na cesti ni smel pojaviti noben civilist.
Za naslednji dan so ukazali oddajo vsega orožja, vojaškega in lovskega. Orožje so prevzemali feldžandarji na občini. Lovci niso bili toliko neumni, da bi oddali vse orožje. Nekateri so ga dobro naoljili in zakopali. Rajmerji so ga zanesli v izvir Obrha. Lekarnar Wacha pa je bil toliko preplašen, da je svojo čudovito zbirko starega orožja, pušk in pištol naložil kar na voziček in vse skupaj odpeljal Nemcem. Strah ima pač velike oči.
16. aprila ob 13,00 so Nemci zapustili Metliko.
V Metliko so spet prišli časopisi, kjer je bilo že moč prebrati italijanske ukaze. Eden prvih je bil, da se morajo naslednjega dne, to je 17. aprila 1941 premakniti ure za eno uro naprej. V Metliko je prispela tudi žalostna vest, da je pri obrambi domovine, na savskem mostu pri Zagrebu, padel Polde Novak, sokol, mož Jožice Požekove, ki mu je ostala nato zvesta do svoje smrti. To je bila velika ljubezen.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 1. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 3. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 2. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 1. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 2. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 1. del
Belogardisti od Doltarjev hočejo dušo (Po pripovedovanju Zvonka Doltarja)
Metliški župan preizkuša Bračikovo tehtnico
Kdo so metliški blagorodni purgarji
Gospod Malešič dobi župansko čast in s tem izbruhnejo v Metliki epohalne spremembe
Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)
Sveti Pust - največji metliški praznik (1.del)
Gospoda Murnovi in njihove štorije
Stari Mate ali stric Slobodnik
CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL
Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
