Metličani gredo na Rab
Vojna se je razmahnila. Streljalo se je na raznih koncih skoraj vsak dan. Italijanom je šla vsa stvar močno na živce, zato so organizirali veliko ofenzivo s katero naj bi v enem zamahu naredili red. To je bila tista slavna Roška ofenziva, ki se ni izognila niti Metliki niti njeni okolici.
Italijani so začeli svoje vse podrobnosti pripravljati že prej. Nagonsko so čutili, da so jim nevarni ugledni intelektualci, študentje in dijaki. ki so bili najbolj zagreti za boj proti njim in v njih so videli bodoče poveljnike uporniške vojske.
Začeli so zelo hinavsko. Najprej so jim na dom poslali prospekte kulturnih in umetniških znamenitosti Italije z vabilom, naj se udeleže izleta v Italijo. Kmalu je sledilo konkretno vabilo, ki jih je vabilo, naj se zberejo 2. julija 1942 v osnovni šoli s prtljago za izlet, kjer naj bi bilo najprej predavanje, nato pa bi odšli skupaj na kolodvor in v Italijo, do Firenc ali morda celo do Rima. Večina povabljenih je res nasedla in prišla. Ko pa so se za njimi zaprla vrata, je bilo vsem jasno, kaj se bo zgodilo. Povedali so jim, da so aretirani in da bodo odšli v taborišče Gonars. Dva dni so jih držali v šoli. Nato so jih naložili na kamion in jih pod stražo prepeljali na kolodvor. Ko so jih nalagali na kamion je Vladimir Prežljov izkoristil priložnost in se izmaknil. Pozneje je poiskal pot k partizanom.
Kmalu je bilo čutiti, da se pripravlja še nekaj večjega. V Metliko se je nateplo veliko vojaštva. Med njimi so bili zlasti zoprni tisti z rdečimi kravatami in so jim rekli Cravate rosse in pa granaderi s srebrnimi našitki na ovratnikih.
Iznenada so 25. julija Italijani tesno zaprli vse izhode iz Metlike, da niti miš ne bi neopaženo ušla. V noči med 25. in 26. julijem pa so potrkali na vrata tistih družin, kjer so imeli koga pri partizanih. Na hitro so lahko pobrali le nekaj nujnih osebnih stvari. Odgnali so jih v šolo sredi mesta, kjer so imeli v izpraznjenih razredih pripravljeno na tleh slamo. Njihove hiše so zapečatili. Tako so aretirali Jurajevčičeve zaradi Olge, Črničeve zaradi Ivana, Majzljeve zaradi Zinke, Ružičeve zaradi Tinkota, Komparetove zaradi Tolota in Tičeta. Cenekove, Voljavčeve, Firove, Fuksove, Ivčeve, Brožičeve. Nič niso povedali Italijani tem ubogim ljudem, kam gredo in kaj bo z njimi. Čez dva dni so jih zbasali v živinske vagone in jih odpeljali. Po odhodu so vojaki vdrli v hiše, pobrali vse kar je bilo v njih in to razstavili v spodnjih razredih metliške šole ter razglasili licitacijo. Ljudje tega naropanega blaga niso kupovali. Nekaj malega so kupili le sorodniki izgnancev, da bodo imeli vsaj nekaj, če bi se vrnili. Kar je bilo vrednejšega so nato Italijani odpeljali na kolodvor, zbasali v vagone in odpeljali v Italijo, kjer ljudje očitno niso imeli predsodkov. Kar pa je še ostalo, so zvlekli k Obrhu na Štuparov travnik in zažgali. Nekatere izpraznjene hiše so nato naselili Italijanski vojaki. Druge pa so ostale prazne do vrnitve lastnikov. Nekoliko so na te hiše pazili sosedje, da se ni delala prevelika škoda. Le Črničevo hišo na Strnišču so Italijani porušili do tal.
Nekaj dni po odhodu teh partizanskih družin se je začel neusmiljen lov na ljudi po vaseh. Množično so vodili moške v Metliko, jih zapirali v šolo in se čudili, kako je to mogoče, da jim ljudje med potjo niso uhajali, saj je včasih imel en vojak ali karabinjer na skrbi tudi po 50 ljudi, ki bi ga z lahkoto razorožili in ušli. Šele v Metliki so ti ljudje spoznali kaj jih čaka. Pobrali so jim osebne izkaznice in jih vpisali v posebne sezname. Tu so jim že povedali, da se pripravlja transport, s katerim bodo šli v koncentracijsko taborišče na Rab.
Zdaj se je začela tekma s časom. Kdor je le poznal koga, mu je poslal sporočilo, naj ga, za boga milega reši, če le kako more. Začeli so ljudje pritiskati na metliškega župana Ivana Malešiča, ki je izrabil vse svoje zveze in dobre odnose z Italijani in marsikoga tudi izvlekel. Drugi, zlasti tisti verni, so iskali zveze v župnišču, vendar prošta Alfonza Klemenčiča ravno tiste dni ni bilo doma. Šel je v Ljubljano.
To so mu ljudje silno zamerili, da je svoje »ovčice« pustil volkovom. O tem so ga zasliševali tudi pred sodiščem, decembra leta 1945, ko je moral dajati odgovor za svoje početje med vojno.
Mnogo teh ljudi, ki so bili takrat odpeljani od doma, se ni nikoli več vrnilo. Interniranci so nato kmalu začeli v pismih prositi sorodnike in znance in naj jim vendar pošljejo nekaj hrane. Marsikomu so ti paketi znanih in neznanih ljudi rešili življenje. Ohranjeno pa je pismo neke vaške družine v katerem prosi premožno Metličanko, naj ji vendar na kakšen način pomaga. Pa je rekla gospa: »Kaj bomo pa mi imeli, če bomo vsem pomagali, ki nas prosijo!« In ni nikomur poslala mogoče rešilnega paketa.
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
Italijani ustanovijo GILL in Dopolavoro
Italijani spreminjajo Metliko v mesto po svojem okusu
Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 2. del
Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 1. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 3. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 2. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 1. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 2. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 1. del
Belogardisti od Doltarjev hočejo dušo (Po pripovedovanju Zvonka Doltarja)
Metliški župan preizkuša Bračikovo tehtnico
Kdo so metliški blagorodni purgarji
Gospod Malešič dobi župansko čast in s tem izbruhnejo v Metliki epohalne spremembe
Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)
Sveti Pust - največji metliški praznik (1.del)
Gospoda Murnovi in njihove štorije
Stari Mate ali stric Slobodnik
CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL
Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
