Metliko napadejo partizani
V noči med 4. in 5. marcem 1943 je doživela Metlika prvi in zadnji resnejši partizanski napad.
Kar štiri brigade so se zbrale v okolici mesta. To so bile: Tomšičeva brigada in 13. hrvaška brigada Rade Končar, ki sta mesto obkolili in ga napadli; Cankarjeva in Gubčeva brigada pa sta napad varovali. Hkrati so partizani napadli še železniško postajo v Rosalnicah, bunkerje pri železniškem mostu preko Kolpe in železniško postajo v Metliki.
Pokalo je, da je bilo veselje. Italijani pač niso varčevali s strelivom, saj so po vojaški logiki izračunavali izgube sovražnika po potrošenem strelivu.
Pozneje se je izvedelo in zbrani podatki so dokazovali, da je v bojih za Metliko padlo in bilo ranjenih kar nekaj partizanov, ki so poskušali vdreti skozi žične ovire. Italijani so govorili, da so drugi dan našli ob žici tudi žensko roko, ki naj bi jo odtragala italijanska krogla. Sami pa so, po njihovih trditvah, imeli le enega lažje ranjenega vojaka.
Najbolj so partizani napadali pri Ciglenci, ker so želeli priti do italijanskih topov. Za njimi so ostali debeli snopi z žico povezanega šibja in drugega lesa, kar so valili pred seboj in se tako poskušali približati žičnim oviram. Pozneje se je govorilo, da so nameravali priti v Metliko tudi iz Majlonta. Potem, ko bi prekinili električni tok v žičnih ovirah, bi se iz Mestnega brega spustili v Majlond, pod Komendo naj bi skozi žične ovire prišli do struge Bojice in v dovolj širok kanal kjer se je metliška kanalizacija iztekala v Suhor. Od tod naj bi po kanalu šli do Muhatove hiše , kjer se je široki kanal končal. Tu bi prišli na prosto in po stranskih poteh do Makarjeve pristave. Tam naj bi napadli belogardiste ter potem napredovali do topniškega bunkerja pri vlaški cerkvi . Zakaj jim ni uspelo ni znano. V Majlond partizanov sploh ni bilo.
Pred napadom na Metliko so partizani požagali električne drogove in nastala je neprijetna tema. Vendar so si Italijani znali pomagati. V bližini žičnih ovir so zažgali kar nekaj senikov, da so videli kaj se dogaja.
Po napadu so za partizani ostale zglajene steze, koder so šli od izhodiščnih položajev do prve ognjene linije. Vodile so od Lokvice, preko steljnikov do Sušice in v neposredno bližino Metlike.
Ko so pozneje v partizanskih štabih analizirali neuspeh, so ugotovili, da so imeli pomanjkljive obveščevalne podatke in da so začeli bitko s prevelikim hrupom.
Skoraj vsak prebivalec Metlike, ki je kdaj služil vojsko, je vedel, za vrsto stez po katerih bi se dalo približati žici ali nemara celo mimo bunkerjev priti v Metliko. Po koncu spopada so se Italijani, ki so bili v bunkerjih na varnem in zaščiteni z navzkrižnim ognjem in z več vrstami žičnih ovir junačili in pripovedovali smešne zgodbe o svojih junaštvih. Kljub temu pa se je izvedelo, da so hoteli iz bunkerja na Guštinovi pristavi, ki je varoval topove in kjer je najbolj na gosto pokalo, pobegniti. Šele oficir s pištolo v roki jih je prisilil , da so vztrajali in »zmagali«.
* Fotografija prikazuje porušen most čez Kolpo septembra 1943 (iz Kronike mesta Metlike, avtorja Zvonka Rusa).
Če ste mogoče prezrli katerega od odlomkov iz neobjavljene knjige Zvonka Rusa Metličani, jih najdete s klikom na te naslove:
Italijani ustanovijo GILL in Dopolavoro
Italijani spreminjajo Metliko v mesto po svojem okusu
Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 2. del
Kaj se je dogajalo v Metliki, ko se je začela druga svetovna vojna, 1. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 3. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 2. del
Zdravniki, babice, apotekarji in drugi, 1. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 2. del
Metliška slaba vest - Engelbert Ladislav Gangl, 1. del
Belogardisti od Doltarjev hočejo dušo (Po pripovedovanju Zvonka Doltarja)
Metliški župan preizkuša Bračikovo tehtnico
Kdo so metliški blagorodni purgarji
Gospod Malešič dobi župansko čast in s tem izbruhnejo v Metliki epohalne spremembe
Sveti Pust - največji metliški praznik (2.del)
Sveti Pust - največji metliški praznik (1.del)
Gospoda Murnovi in njihove štorije
Stari Mate ali stric Slobodnik
CENEK, SKOT “EINGELC”, NI DOBIL MAŠINCE, ZATO SE JE JANKO KESAL
Ko zagledaš se ne ustraši, to so orjunaši naši
O zeleni bratovščini pa vse dobro
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (2. del)
Metliški srez - mejni kamen v staroslavni zgodovini še bolj staroslavne Metlike (1. del)
Nogometna tekma Metlika - Črnomelj (in drugi metliški športni podvigi), 1. del
Plesni venček ali kako je Lojze dobil nogo
Avtomat za čokolado in žandarska božja mast
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 3. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 2. del
Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom, 1. del
Fotosafari v Metliki leta 1933
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 2. del
Največja metliška znamenitost: Polde Knapfelj, 1. del
Babji sejem in obisk bana Dravske banovine
V boj za dom in cesarja (3. del)
V boj za dom in cesarja (2. del)
V boj za dom in cesarja (1. del)
Vir: Odlomek iz neobjavljene knjige Metličani
Zadnji blogi
Poglejte tudi
